Tokrat se odpravimo v sosednjo Avstrijo na dvatisočak. V naših koncih je še kar veliko snega...da ne govorimo o množicah, ki se valijo na vrhove. Zjutraj so nas prišli pozdravit konjički, verjetno so pričakovali kaj za posladkat:)
Pot se strmo vzpenja.
Encijani vedno polepšajo vzdušje.
Po dveh urah se pokaže greben.
Ziljska dolina
Razgledni greben, v ozadju Dobrač.
Eni so že na vrhu.
Macesnov gozd.
Lepi zeleni travniki.
Pot navzdol zelooo strma.
In počasi proti dolini. Vročina ne prizanaša.
