Tokrat se odločim za Triglav. Sicer je nekaj ponudb še za druge ture, a občutek me zvleče na najvišjega.
Pot začnem v Vratih ob 5:15 zjutraj. Prvi koraki so še v temi. Pazim, da ne zaidem pod severno steno, kot se mi je zgodilo pred leti, ko sem slepo sledila lučkam pred mano...bili so plezalci. Ko pridem do luknje se že zdani, piha ko hudič, mraza nobenega. Nekaj prigriznem, spijem in se zagrizem v Plemenice. Na začetku nekaj več jeklenice, naprej poplezavanje...enke, morda kakšna dvojka.
Ljudi ni prav dosti. Na izstopu iz Plemenic me pričaka rajska, s soncem obsijana pokrajina, ki kar kliče po daljši okrepitvi. Pa še razgled imam na velikega in del severne stene. Čez kake pol ure se podam še na zadnji vzpon. Preko Škrbine na Triglav. Proti vrhu mi že malo pohajajo moči, a zdaj ni poti nazaj. Spet je očak oblegan, kot je to že v navadi. Na severni strani malce poprašeno s svežim snegom, še dobro da je pot obilno zavarovana. Spet malica na Kredarici in nato še spust čez Prag nazaj v Vrata. Počutim se krasno.
Proti Luknji
Vrh Stenarja zažari
Vrata
Iz Luknje se vidi koča na Prehodavcih
Med vzponom čez Plemenice gledam severno steno
V daljavi Bavški Grintavec
Kosilo z razgledom
Triglav
Rdeča škrbina
Planinski dom Planika
Mravljice na grebenu
Mravljic na pretek tudi na vrhu
Uživam v zasluženem razgledu
Še razgledi...Cmir, Rjavina, Kredarica...
Krn - špička v daljavi
Kredarica
Bivši ledenik
Strm spust čez Prag
Severna stena
Še pogled proti Luknji, ki nakazuje vremensko spremembo
