Na hitro se odločim za skupinski izlet z PD Rašica, katere članica sem. Vožnja do Belluna traja kake 3 ure, večinoma po avtocestah, ki so še dokaj prazne ob tako zgodnji uri. Monte Serva je Bellunova hišna gora. Smo na južnem robu Dolomitov.
Ker sem precej brez kondicije (le kako tako hitro izgine), me kolona pusti zadaj. Vrh imamo ves čas pred seboj.
V nahrbtniku je vsa možna oprema...a naštejem...cepin, dereze, čelada, krplje, gamaše, plazovni trojček pa seveda še hrana in pijača. Kar milo se mi stori, ko vidim lokalce, ki grejo mimo v supergicah, kratkih hlačah in z mini nahrbtnikom. Vendar, pa mi dereze in cepin v vršnem delu zelooo prav pridejo.
Komaj se privlečem na vrh, pa že drvim iz njega. Ni ravno za počitek, brije mrzel veter.
Še poslikam Dolomite, uf me zebe v roke, vsaj senco križa imam.
V dolini se blešči reka Piava, ki teče skozi Belluno. v daljavi se vidi morje, katerega vpliv se tudi čuti v celi dolini pod nami.
Hišna gora, vsekakor. Pomočena v smetano, vsekakor.
Sprehodimo se še skozi Belluno.
