Zakaj hodim v gore? Neka sila me vleče tja gor, pa čeprav mi ni vedno lagodno. Sploh pozimi me zebe v prste na rokah, ker fotkam brez rokavic. Ti časi, so mimo, ko sem na vrhu naredila eno fotko...ali pa še to ne...pa ne selfija, sosednji hrib:))
Z zimskim Grintavcem sem odlašala, zdaj vem zakaj. Gladka strma streha ne zbuja občutka varnosti. Pogledovala sem nazaj in se spraševala, kako bo šlo dol. No, pa je šlo. In še sončni zahod ter lunin vzhod sem doživela, to pa ne doživiš vsak dan, vsaj ne na tej nadmorski. Ne, ne, nisem šla sama, prijateljica v živih barvah mi je delala družbo in hvaležna sem ji. Naslednjič pa greva morda res na Obir, kot je bilo sicer načrtovano za danes:)) Jutranji pogovor je bil: "Kar vse daj v avto, mogoče pa zavijeva na Grintovec." Danes nama je bil namenjen. Naj še slikice povedo več.
